Ekošola kot način življenja poteka v okviru društva DOVES. Je program evropskega združenja in je sestavni del prizadevanja EU za okoljevarstveno izobraževanje. Projekt vodi nacionalna koordinatorka prof. Nada Pavšer. Program, ki ga uvaja ekošola v vrtcih, osnovnih šolah, domovih CŠOD in srednjih šolah, je način življenja, ki gradi zdravo samopodobo posameznika, spoštljiv in dejavno odgovoren odnos do sočloveka, okolja in do vsakega živega bitja z željo, da bi rodovom, ki prihajajo, postala skrb za okolje in naravo del življenja. Ekošolarji ob pomoči mentorjev, učiteljev, ravnatelja in drugih sodelavcev opravijo sedem korakov, da si pridobijo zastavo ekošole.

 

Ti koraki so: 1. korak: ustanovitev ekoprogramskega sveta šole, 2. korak: analiza stanja v okolju, 3. korak: načrt delovanja ekošole (načrtovanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev), 4. korak: sprotno spremljanje in evalvacija (predvsem kratkoročnih ciljev na koncu šolskega leta in spremljanje dolgoročnih ciljev), 5. korak: priprava tematskih sklopov za delo na šoli in izven nje, 6. korak: obveščanje in sodelovanje z mediji, 7. korak: PODPIS ekolistine. Za potek projekta skrbi ekoprogramski svet šole, ki pripravlja usmeritve, gradiva ter načrtuje vključevanje šole v širšo skupnost.

 

Temeljni cilji ekošole:

  • da okoljsko izobraževanje postane del ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta,
  • celostno prepoznavanje in reševanje okoljskih problemov,
  • vključevanje v program oblikuje pri mladih državljansko kulturo in gradi samozavest,
  • izboljševanje medsebojnih odnosov v šoli in okolici,
  • da mladi ob okoljskih dejavnostih razvijajo kreativnost, inovativnost in oblikujejo in imenujejo nove ideje,
  • da se učenci in dijaki vključujejo v demokratično odločanje pri reševanju okoljskih problemov,
  • vzpodbujati in izvajati pilotne projekte s področja izobraževanja za trajnostni razvoj,
  • povezovanje med mladimi Evrope in drugih držav. Povzeto po: http://www.ekosola.si/

Učenci in učitelji OŠ Ob Dravinji smo se v mednarodni projekt EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA uradno vključili v šolskem letu 1997/1998. Vanj so vključeni vsi učenci, zaposleni šole, starši in lokalna skupnost.

 

NAŠA NARAVA (EKOHIMNA)

Naša mati je narava,

res je lepa, kar se da.

»Velik« bogastva nam je dala,

res se je izkazala.

A ljudje smo res nevestni,

saj smeti so vsepovsod.

Čisto nič ne bi pazili in naravo ohranili.

Refren: Vsi otroci se zberimo,

vso naravo očistimo.

Vse odpadke poberimo,

in veselo rajajmo.

EKOLISTINA

  1. VLJUDNO IN KULTURNO OBNAŠANJE NA ŠOLI.
  2. SKRB ZA RED, DISCIPLINO, PRIJATELJSTVO, USTVARJALNOST, PRIZADEVANJE, VEDOŽELJNOST.
  3. ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADKOV V ŠOLSKIH PROSTORIH.
  4. UPOŠTEVATI PRAVILA LOČEVANJA ODPADKOV V RAZREDU IN V MESTU, KJER SO UREJENI EKOLOŠKI OTOKI.
  5. S SVOJIM ZGLEDOM VZGAJATI DRUGE.
  6. AKTIVNO SODELOVATI PRI UČNIH URAH Z OKOLJSKO VSEBINO.
  7. RAZISKOVATI IN PROUČEVATI RAZLOGE ZA PROBLEME, KI SO LAHKO OŽJEGA ALI ŠIRŠEGA OBSEGA V LOKALNEM OKOLJU.
  8. S CVETJEM PONAZARJATI POZITIVEN ODNOS DO OKOLJA IN POMEMBNO VLOGO POSAMEZNIKOV PRI VAROVANJU NARAVE.
  9. ZAVEDATI SE, DA S KOLESARJENJEM IN HOJO POZITIVNO VPLIVAMO NA ZDRAVJE IN PRISPEVAMO K ČISTEJŠEMU OKOLJU.
  10. VZGOJITI UČENCA V OSEBNOST, KI IMA POZITIVEN ODNOS DO NARAVNIH VIROV IN Z NJIMI RACIONALNO RAVNA.
  11. ZDRUŽITI SVOJO ENERGIJO SRCA Z LJUBEZNIJO DO SOČLOVEKA, NARAVE IN ČISTEGA OKOLJA
  12. SKRBETI ZA DOBRE MEDOSEBNE ODNOSE NA ŠOLI IN V ŠIRŠI SKUPNOSTI.
  13. VODA JE VIR ŽIVLJENJA ZA VSA ŽIVA BITJA. Z VSO ODGOVORNOSTJO MORAMO UREJATI OKOLJE IN VAROVATI VODNE VIRE.
  14. PRIZADEVATI SI BITI PRVI, KO SE POJAVI PRILOŽNOST ZA URESNIČITEV KATERE KOLI TOČKE NAŠE OKOLJSKE KODE.

 

Člani eko sveta

 

– Nevenka Brdnik (ravnateljica)

– Sonja Rak (koordinator projekta)

– Izbrani učitelji

– predstavniki učencev

 

V znaku OŠ Ob Dravinji najdete zaščitni znak – pikapolonico. Na severni strani šole je veliko gričev, na katerih zelo dobro uspeva vinska trta. Tu drobna rdeča bitja, pikapolonice, najdejo ogromno listnih uši, s katerimi se prehranjujejo. Vinogradniki za večji pridelek uporabljajo najrazličnejša škropiva. Z njimi zatirajo škodljivce, obenem pa delajo škodo tudi pikapolonicam, ki so koristne. Prav zaradi neprimernega ravnanja v vinogradih so pikapolonice postale redkost.