Na O\u0160 Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah smo ponosni na \u0161tevilne jezike, ki vsakodnevno krasijo in vedrijo hodnike in u\u010dilnice na\u0161e \u0161ole. Trenutno na \u0161oli \u017eivi osem jezikov in kot \u0161ola smo na na\u0161o raznojezi\u010dnost zelo ponosni. Trudimo se, da imajo vsi jeziki na \u0161oli enako vrednost in da u\u010denci med sabo ne \u010dutijo razlik in manjvrednosti. Vsako leto se nam na novo pridru\u017ei kar nekaj u\u010dencev iz dr\u017eav na\u0161ih ju\u017enih sosedov. Trudimo se, da so u\u010denci sprejeti, da imajo mo\u017enost govoriti tudi v svojem jeziku, isto\u010dasno pa se potrudimo, da bi se na\u0161ega jezika \u010dim prej nau\u010dili. Ponujene so jim mnoge dodatne aktivnosti.<\/p>\n\n\n\n
Jezik je za sporazumevanje nekaj zelo pomembnega. \u010ce ljudi okoli sebe ne razumemo, se ne po\u010dutimo najbolj\u0161e, strah nas je in \u017ealostni smo, saj ne vemo, kaj po\u010deti in kako se vklju\u010diti v pogovor.<\/p>\n\n\n\n
Tako nekako opisujejo svoje zgodbe tudi nekateri na\u0161i u\u010denci, ki so na na\u0161o \u0161olo pri\u0161li iz tujega govore\u010dega obmo\u010dja.<\/p>\n\n\n\n
Svoje zgodbe so za nas delile Adisa, Viola in Agnesa, ki so k nam pri\u0161le iz Makedonije in Kosova.<\/p>\n\n\n\n
Ostale zgodbe pa so na razstavi v avli \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n