{"id":285,"date":"2019-09-04T20:12:40","date_gmt":"2019-09-04T18:12:40","guid":{"rendered":"http:\/\/osobdravinji.splet.arnes.si\/?page_id=285"},"modified":"2019-09-05T10:44:20","modified_gmt":"2019-09-05T08:44:20","slug":"bralna-pismenost","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.obdravinji.si\/?page_id=285","title":{"rendered":"Bralna pismenost"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

PREIZKUS BRALNE TEHNIKE IN RAZUMEVANJA BESEDILA V TRETJEM RAZREDU O\u0160 OB DRAVINJI <\/strong><\/p>\n

2014 <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Branje pomeni razpoznavati \u010drke (grafeme) v pisani ali tiskani obliki, (ki jih izgovarjamo ali ne), prehajati z o\u010dmi \u010dez to, kar je napisano ali natiskano, sprejemati informacije (sporo\u010dila) iz besedila, prenesti znake pisanega jezika v slu\u0161ne znake (znake govornega jezika).<\/p>\n

 <\/p>\n

Branje je komunikacijski\u00a0 proces v katerem besedilo prena\u0161a sporo\u010dilo, bralec pa ga sprejema. Pogoj odvijanja pa je skupna koda oz. usklajenost\u00a0 bral\u010deve kode in kode besedila.(Pe\u010djak, 1991)<\/p>\n

 <\/p>\n

V drugi polovici januarja 2014 smo na O\u0160 Ob Dravinji izvedli posnetek stanja bralne tehnike in razumevanja besedila v tretjih razredih. Zajetih je bilo 50 u\u010dencev in u\u010denk\u00a0 42 iz mati\u010dne \u0161ole in 8 iz podru\u017enice Tepanje.\u00a0 Od tega je bilo 23 deklet in 27 de\u010dkov. Od tega je bilo na podru\u017enici Tepanje v oddelku 8 otrok 4 dekleta in 4 de\u010dki.<\/p>\n

 <\/p>\n

Metodika zbiranja podatkov:<\/p>\n

 <\/p>\n

Otroci so brali dve neznani besedili prvo poljudno in drugo leposlovno. Prvo kraj\u0161e mi je slu\u017eilo za preverjanje tehnike branja in za spro\u0161\u010danje\u00a0 napetosti otrok. Nekateri otroci so imeli namre\u010d tremo. Drugo besedilo je bilo dolgo 300 besed. Besedi\u0161\u010de ni bilo te\u017eko ali zahtevno je pa vsebovalo tudi premi govor. Pred branjem sem opomnil bero\u010de, da jih bom iz besedila po kon\u010danem branju vpra\u0161al nekaj vpra\u0161anj, zato naj ne hitijo ter naj si sku\u0161ajo \u010dim ve\u010d zapomniti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nekateri so moje navodilo upo\u0161tevali drugi spet ne. Branj nismo ponavljali. Pri odgovorih nisem pomagal in tudi ne nakazoval ali odgovarjajo pravilno ali ne, samo bele\u017eil sem ali je odgovor pravilen ali ne.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vpra\u0161anja sem zastavljal takoj po prebranem besedilu, ko se je le to smiselno zaklju\u010dilo. Okvirna vpra\u0161anja sem imel vnaprej pripravljena sem se pa prilagajal z vpra\u0161anji glede na dol\u017eino prebranega besedila.<\/p>\n

 <\/p>\n

Otrok pri branju nisem prekinjal po izte\u010denih dveh minutah branja sem pa bele\u017eil \u0161tevilo prebranih besed. Uporabljal sem \u0161toparico in list na katerem sem ozna\u010deval koliko so otroci prebrali v dvominutnem \u010dasu.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zakaj smo izbrali interval dveh minut? Mi\u0161ljenje\u00a0 mojih sodelavk, ki ga delim je bilo, da je ena minuta premalo, da bi lahko ocenili koliko lahko nekdo prebere v tem \u010dasu. Zdi se mi, da so otroci bolj spro\u0161\u010deni v dalj\u0161em \u010dasovnem intervalu\u00a0 – bolj pa pridejo do izraza tudi napake ali pa te\u017eave, ki jih imajo z besedilom.<\/p>\n

 <\/p>\n

Posnetek stanja\u00a0 je trajal tri dni. \u010ceprav smo se dobro organizirali. Branje sem testiral v kabinetu zraven mati\u010dnih u\u010dilnic. Vsak dan sem testiral en razred (21 u\u010dencev) in eno uro na podru\u017enici. U\u010denci so me\u00a0 obiskovali\u00a0 posamezno med poukom.<\/p>\n

 <\/p>\n

Po preverjanju branja in pred analizo podatkov, smo se z razredni\u010darkami \u0161e isti dan pogovorili. Ugotovili smo, da se na\u0161a opa\u017eanja glede posameznikov ujemajo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dolgo \u010dasa nisem vedel kako naj vrednotim hitrost branja. Potem sem za lo\u010dnico med hitrim in po\u010dasnim branjem sam dolo\u010dil aritmeti\u010dno sredino vsega izmerjenega branja in le ta se mi je izrisala pri 76,83<\/strong> besede na minuto. \u0160e kasneje sem pri Sonji Pe\u010djakovi prebral naslednje: \u00bbO\u010di se pri branju premikajo skokovito, med branjem vrstice se ve\u010dkrat ustavijo. Te postanke imenujemo fiksacijske odmore oz. postankom kar fiksacije. Premik od enega postanka do drugega je\u00a0 hiter skok \u2013 skakada.\u00ab(Pe\u010djak,1966).<\/p>\n

 <\/p>\n

Na podlagi fiksacij in premorov v katerih mo\u017egani procesirajo \u2013 resni\u010dno berejo – informacije in hitrosti, ki je pri\u010dakovana za tretje\u0161olce sem izra\u010dunal, da bi moral tretje\u0161olec popre\u010dno prebrati 75 besed na minuto<\/strong> pri \u010demer sem zanemaril \u010das regresije, ker pri kratkem besedilu ni bistveno vplivala na rezultat. Sicer ljudje berejo od 30 \u2013 1000 besed na minuto.<\/p>\n

U\u010dence konec osnovne \u0161ole pa naj bi privedli do bralne hitrosti od 200-300 besed na minuto.<\/p>\n

 <\/p>\n

Analiza podatkov pa je pokazala naslednje:<\/p>\n

 <\/p>\n

Maksimalno \u0161tevilo prebranih besed\u00a0 je bilo 287<\/strong> besed na dve minuti oz. 143, 5<\/strong> na minuto. Minimalno\u00a0 \u0161tevilo prebranih besed je bilo 31<\/strong> besed na dve minuti oz. 15,5<\/strong> besed na minuto. Zanimivo je to da, najhitreje bero\u010di sploh niso imeli najbolj\u0161ega razumevanja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Aritmeti\u010dna sredina<\/strong> vsega prebranega tretje\u0161olcev na O\u0160 ob Dravinji<\/strong> je 76,83 besede<\/strong> na minuto. Kar je nad popre\u010djem, ki sem ga izra\u010dunal za tretje\u0161olce in pomeni\u00a0 da 54% tretje\u0161olcev bere nad popre\u010djem in 46% pod popre\u010djem, ki velja za njihovo starost<\/p>\n

 <\/p>\n

Da bi la\u017eje obdeloval podatke sem v nadaljevanju razdelil u\u010dence na pet skupin sicer v:<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

    \n
  1. SKUPINO<\/strong>, ki je brala izrazito po\u010dasi pod 35 besed<\/strong> na minuto se je uvrstilo 5<\/strong> u\u010dencev. Aritmeti\u010dna<\/strong> sredina je bila 27,4 besed<\/strong> na min. Raven razumevanja<\/strong> je bila pri njih 55%<\/strong> medtem,\u00a0 ko na\u010din branja Zlogovanje<\/strong>, ki se je razlikovalo samo v hitrosti od po\u010dasnega do hitrega zlogovanja. V skupini so bile tri deklice<\/strong> in dva fanta<\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

      \n
    1. SKUPINA<\/strong> so bili otroci ki so brali s hitrostjo od 35 \u2013 55 besed<\/strong> na minuto. V skupini je bilo devet <\/strong> Aritmeti\u010dna<\/strong> sredina je bila 46,2 besedi na minuto. Raven razumevanja je bila glede na tehniko branja presenetljivo visoka kar 68,51%. <\/strong>Na\u010din branja besedila je bil dokaj razli\u010den v 2 primerih <\/strong>je \u0161lo za zlogovanje <\/strong>v dveh za vezanje <\/strong>in v ostali petih <\/strong>za teko\u010de po\u010dasno branje. <\/strong>V skupini sta bili dve deklici <\/strong>in sedem fantov. <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      \u00a0<\/strong><\/p>\n

      \u00a0<\/strong><\/p>\n

        \n
      1. SKUPINO<\/strong> je tvorilo \u0161est<\/strong> u\u010dencev z ve\u010d kot 55<\/strong> in manj kot 70<\/strong> prebranimi besedami na minuto. Aritmeti\u010dna<\/strong> sredina je bila 65,75<\/strong> prebranih besed na minuto. Razumevanje je bilo kar 80,83%. <\/strong>Na\u010din branja je bil teko\u010de po\u010dasno branje <\/strong>razen v dveh primerih , <\/strong>ko je \u0161lo za, enkrat teko\u010de vezanje <\/strong>in drugi\u010d za zelo hitro zlogovanje. <\/strong>Zanimivo je da so v tej skupini sami fantje<\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. SKUPINA<\/strong> je bila naj\u0161tevil\u010dnej\u0161a v njej je bilo 18<\/strong> u\u010dencev in u\u010denk , ki so brali hitreje kot 70<\/strong> in po\u010dasneje kot 100<\/strong> besed na minuto. V skupini je bila aritmeti\u010dna<\/strong> sredina 83,3 besede<\/strong> na minuto. Razumevanje pa<\/strong> 75,36 <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          %. Tehnika branja <\/strong>je bila teko\u010de branje<\/strong>, ki je variiralo samo v hitrosti, samo ena<\/strong> u\u010denka je besedilo vezala<\/strong>. V skupini je bilo dvanajst<\/strong> deklic in \u0161est de\u010dkov. <\/strong><\/p>\n

           <\/p>\n

            \n
          1. SKUPINA<\/strong> je bila skupina dvanajstih<\/strong> otrok, ki so brali hitreje kot 100<\/strong> besed na minuto. Razumevanje je bilo 80,13%<\/strong> . Aritmeti\u010dna sredina<\/strong> je bila 116,5 <\/strong>\u00a0besede na minuto. Tehnika branja ni bila ve\u010d pod vpra\u0161ajem, v vseh <\/strong>primerih je \u0161lo za teko\u010de branje,<\/strong> ki se je razlikovalo samo v hitrosti.<\/li>\n<\/ol>\n

            Od teko\u010dega do teko\u010dega zelo hitrega branja, v skupini pa je bilo sedem deklet<\/strong> in pet fantov<\/strong>.<\/p>\n

             <\/p>\n

            \u010ce se \u0161e malo zadr\u017eimo pri hitrosti branja ugotovimo da 54% tretje\u0161olcev bere nad popre\u010djem in 46% pod popre\u010djem, ki velja za njihovo starost.<\/p>\n

             <\/p>\n

            \u010ce pogledamo samo tehniko branja. Tako ali druga\u010de teko\u010de bere 38 u\u010dencev ali 60%<\/strong> vseh tretje\u0161olcev. 40 %<\/strong> pa jih je \u0161e vedno ni osvojilo teko\u010dega branja.<\/p>\n

             <\/p>\n

            Pri interpretaciji nivojev razumevanja naletimo na problem, saj razli\u010dni strokovnjaki razli\u010dno interpretirajo\u00a0 odstotke razumevanja. Uporabil bom kar Downingov model<\/strong>, saj najbolj ustreza rabi v \u0161olah.<\/p>\n

             <\/p>\n

            Downing opredeljuje kot najvi\u0161jo stopnjo SAMOSTOJNO BRANJE<\/strong>, kjer je razumevanje od 58-100%.<\/strong><\/p>\n

             <\/p>\n

            Po tem modelu je na tej stopnji kar 90%<\/strong> (45) tretje\u0161olcev le 10% jih je ni\u017eje.<\/p>\n

             <\/p>\n

            Srednja raven je po Downingu RAVEN , KI OMOGO\u010cA POUK<\/strong> in kjer je razumevanje od 44-57%<\/strong><\/p>\n

             <\/p>\n

            V to raven pade 6%<\/strong> (3) u\u010dencev.<\/p>\n

             <\/p>\n

            Zadnjo raven imenuje Downing FRUSTRACIJSKA<\/strong> in v njo sodijo u\u010denci z razumevanjem od 0-43%<\/p>\n

             <\/p>\n

            Pri nas je takih 4%<\/strong>(2).<\/p>\n

             <\/p>\n

            Posebej lahko pogledamo podru\u017enico Tepanje, ki deluje v ruralnem okolju.\u00a0 Tam berejo otroci s hitrostjo 59,6<\/strong> besed na minuto.<\/p>\n

            De\u010dki opazno po\u010dasneje kot deklice s 45<\/strong> besedami\u00a0 na min in deklice s 74,2<\/strong> besedami na minuto.<\/p>\n

             <\/p>\n

            Tehnika branja dva fanta zlogujeta, eden ve\u017ee in eden bere teko\u010de po\u010dasi.<\/p>\n

            Dekleta berejo vsa teko\u010de le v hitrosti se razlikujejo. Razumevanje je 64,57%.<\/strong>\u00a0\u00a0 Med de\u010dki<\/strong> je razumevanje 54,15 %<\/strong> Med deklicami<\/strong> pa 75 %.<\/strong><\/p>\n

             <\/p>\n

             <\/p>\n

            Sicer pa je to le prvi del spremljave branja v tretjih razredih, saj bomo v mesecu juniju opravili \u0161e drug posnetek stanja spremljave branja v tretjih razredih, ki bo dal, bolj zanimive statisti\u010dne ugotovitve \u2013 vsaj upam da bo tako. Hkrati pa bomo lahko resni\u010dno izmerili napredek tako posameznika kot cele generacije in nadalje v naslednjem letu tudi primerno ukrepali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

              PREIZKUS BRALNE TEHNIKE IN RAZUMEVANJA BESEDILA V TRETJEM RAZREDU O\u0160 OB DRAVINJI 2014   Branje pomeni razpoznavati \u010drke (grafeme) v pisani ali tiskani obliki, (ki jih izgovarjamo ali ne), prehajati z o\u010dmi \u010dez to, kar je napisano ali natiskano, sprejemati informacije (sporo\u010dila) iz besedila, prenesti znake pisanega jezika v slu\u0161ne znake (znake govornega jezika).   Branje je komunikacijski\u00a0 proces v katerem besedilo prena\u0161a sporo\u010dilo, bralec pa ga sprejema. Pogoj odvijanja pa je skupna koda oz. usklajenost\u00a0 bral\u010deve kode in kode besedila.(Pe\u010djak, 1991)   V drugi polovici januarja 2014 smo na O\u0160 Ob Dravinji izvedli posnetek stanja bralne tehnike in […]<\/p>\n","protected":false},"author":34631,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-285","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/285","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/34631"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=285"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/285\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":529,"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/285\/revisions\/529"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.obdravinji.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=285"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}